Aljoša je občasno model (mogoče se ga spominjate iz milanskega tedna mode), študent in kot se sam opiše z nasmehom – promotor zdravega življenja ter predvsem aktivno živeč mlad moški.
Vsem so poznani klišeji o nezdravi prehrani modelov ter supermodelov, suhcenih postavah ter odrekanju hrane. Tudi sam si del modne industrije a hkrati promotor zdrave in uravnotežene prehrane – si motivacijo črpal ravno iz takšnih izkušenj, ko si bil priča nepravilnemu ravnanju s telesom?
Pravzaprav ne. Moja izkušnja iz Milana je bila ravno nasprotna. Ko sem si stanovanje delil z drugimi fanti, iz vseh koncev sveta, sem se začel zavedati pomembnosti ustrezne izbire hrane za optimalno delovanje v tem svetu mode. Vsi fantje dajejo namreč velik pomen prehranjevanju, zavedajoč se, da je to ključnega pomena pri ohranjanju zdravega ter privlačnega videza, kar jim na koncu konca prinaša zaslužek.
Je pa res, da so punce pod večjimi pritiski. Določene agencije konstantno preverjajo izgled ter težo svojih modelk, kar lahko privede do pretirane obsedenosti ter posledično do motenj hranjenja.
DIETA je ena izmed pogosteje iskanih besed na google iskalniku. Iskanje obrodi mnogo sadov v sekundi – vedno več ljudi se ukvarja s prehrano. Je biti fit in jesti zdravo postal trend, kot modna muha?
Dejstvo je, da se v zadnjem obdobju vedno več pomena daje zdravju. In prav je tako. Hkrati vemo, da pri ohranjanju zdravja igra prehrana ključno vlogo. Tega se zaveda tudi industrija, kar s pridom izkorišča. Ob vse več prehranskih izdelkih na policah narašča tudi število samooklicanih prehranskih “strokovnjakov”, ki s svojimi izklesanimi telesi promovirajo zdravje. Iz tega razloga je postalo prehranjevanje blagovna znamka, ki se zelo dobro trži. Če pogledamo socialna omrežja, bomo težko našli kak dan, brez da bi zasledili sliko kosila s pripisom #foodporn. Tako je vsa ta obsedenost s prehrano privedla do tega, da si danes kul, če se zdravo prehranjuješ. Zdravo prehranjevanje se namreč enači z dobrim izgledom. Dejstvo pa je, da je zunanji videz v današnji družbi postal mnogim prepomembna vrednota. Upam, da se ljudje zavedajo, da so izjemno nizki deleži telesne maščobe vse prej kot zdravi ter da z zdravim načinom prehranjevanja in redno telesno vadbo pridobimo veliko več, kot morebitno izboljšanje zunanjega videza.
Prehranjevanje je postalo blagovna znamka, ki se zelo dobro trži.
Vsako telo je unikatno; prav takšne so zahteve po vnosu hrane. Kako torej izbrati prehrano, primerno sebi in svojemu načinu življenja?
Zdi se mi najpomembneje, da namenjamo čas sebi in svojemu telesu. In to se ne nanaša zgolj na prehranjevanje, temveč na vsako stvar v življenju, v katero smo osebno vpleteni in se nam zdi pomembna; s časom ugotovimo v bližini kakšnih ljudi se radi zadržujemo in katerih se raje izognemo – enako velja za prehrano. Ugotovimo kakšna hrana ustreza našemu telesu oz. kaj nam ne ustreza. To sicer najlažje ugotovimo z izločevanjem določenega živila iz prehrane za par dni. Nato to živilo po določenem času (npr. 7 dni) zaužijemo v večji količini (v več obrokih). Na podlagi odziva telesa tako ugotovimo, kakšna je naša toleranca do tega živila.
Se pa moramo zavedati, da prehrana mora biti ustrezno energijsko bogata, zagotavljati telesu dovolj vitaminov in mineralov, ki jih dobimo predvsem iz raznovrstne zelenjave, zadovoljiti potrebe po beljakovinah (0,8g-1g/kg telesne teže), ter vsebovati primerne vire maščob (ribe, jajca, oreški, avokado, oljčno olje,…).
Sam si izbral ketonski način prehranjevanja – za kaj gre? Komu bi ga priporočal in komu odsvetoval?
Ketogen način prehranjevanja je za večino ljudi ekstravaganten. Temelji namreč predvsem na maščobah, katere nam zagotovijo 75% zaužite energije, medtem ko delež energije, ki jo dobimo iz ogljikovih hidratov predstavlja zgolj 5-10%. Tako prehranjevanje omogoči telesu, da kot glavni vir energije izkorišča maščobo, ki jo dobimo iz hrane. Kar je še bolj pomembno, energijo začnemo črpati iz lastnih zalog, ki jih imamo nakopičene v telesu. Iz tega razloga je ketogena dieta oz. način prehranjevanja primerna predvsem za tiste, ki imajo velike količine odvečne teže ter ne prebavljajo dobro ogljikovih hidratov oz. njihove telo postane rezistentno na inzulin. To se kaže predvsem pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Ne smemo pa pozabiti, da se je ketogena dieta uporabljala že na začetku 20. stoletja za zdravljenje epilepsije. Tovrstno zdravljenje se pri določenih posameznikih, pri katerih uporaba zdravil ne pomaga, uporablja še danes.
Je ketonski način prehranjevanja kot dieta, ki traja teden, dva, tri ali je način življenja?
Ker deluje kot uspešno orodje za izgubo odvečnih kilogramov, se mnogi lotevajo tovrstnega prehranjevanja za določen čas, dokler ne dosežejo želene teže. Hkrati se zdi mnogim (ker izločuje vsa živila, ki so bogata z ogljikovimi hidrati) takšen način prehranjevanja težko vzdrževati. Osebno sem se tovrstnemu prehranjevanju popolnoma prilagodil in popolnoma ustreza mojemu življenjskemu slogu. Hkrati mi omogoča popolno neodvisnost od hrane ter ohranjanje koncentracije na visokem nivoju tekom celega dne, kar se mi zdi trenutno ključnega pomena.
Z nama so dnevni jedilnik delile tri ženske: srednješolka, študentka in mlada mama; kaj bi jim svetoval, kaj ti najprej pade v oči?
Pri prehranskem svetovanju moramo biti, poleg prehranjevalnih navada, pozorni predvsem še na preostale navade ter lastnosti oseb, katerim svetujemo. Kakšen je njihov dnevni ritem, kakšne so njihove šolske/službene obveznosti, življenjski slog (sedeč/aktiven), ali so telesno aktivne, njihova višina, teža, kakšni so njihovi cilji… Na podlagi vseh informacij nato lahko sestavimo ustrezen jedilnik, ki bo prilagojen vsakemu posamezniku, za dosego želenih ciljev.
Glede na podane jedilnike, mi najprej pade v oči skupen vnos zaužite hrane, ki je pri srednješolki in študentki zagotovo prenizek. Z dodatkom npr. lanenih semen zajtrku, oreščkov pri malici ter jajcem pri večerji zagotovijo primerne maščobe, obogatijo ter popestrijo svoje obroke. Vsem trem bi priporočal čim bolj pestro zelenjavo (brokoli, cvetača, špinača, zelje,…), katero naj uživajo vsaj ob dveh dnevnih obrokih. V njihovih jedilnikih pogrešam predvsem ribe in nasploh beljakovine, katere spet izrazito primanjkujejo srednješolki in študentki. Mamici bi svetoval naj se čim redkeje poslužuje predelane hrane in naj prehrana temelji predvsem na polnovrednih živilih.
S takimi izboljšavami ne bodo lačne, imele bodo več energije za opravljanje vsakodnevnih obveznosti in na koncu konca se bodo bolje počutile.
Po analizi zgornjih jedilnikov sem dobila občutek, da vsi delamo podobne napake; česa se najpogosteje ne zavedamo?
Najpogostejše napake s katerimi se srečujem so v veliki meri povezane s hujšanjem in z omejevanjem vnosa hrane. Dejstvo je, da za izboljšanje zunanjega izgleda ni potrebno jesti manj, temveč jesti boljšo hrano. Hrano, ki zagotovi našim energijskim potrebam, nam omogoča vzdrževanje mišične mase, izboljša delovanje prebavnega ter prav tako imunskega sistema, ki nas ohranja zdrave.
Tvoje mnenje – je biti suh enako biti fit?
Problem je, ker si “biti suh” vsak razlaga po svoje. Biti fit bi najbolje poistovetil z neko normalno težo, s katero lahko brez težav opravljamo vsakodnevna opravila, se gibamo v naravi, se povzpnemo v 3. nadstropje, brez da bi se zadihali (PEŠ seveda!!) ter smo pozitivno naravnani, polni energije in zadovoljni v lastni koži.
Kakšno kavo si privoščiš ti?
Najraje si pripravim domačo turško kavo, katero vsako jutro uživam iz svoje najljubše skodelice.
Problem je, ker si biti suh vsak razlaga po svoje.
Si želiš, da nekdo pregleda tvoje prehranjevalne navade in ti svetuje kako jih lahko izboljšaš?
Aljoša bo pregledal jedilnik nekoga izmed vas ter svetoval kako lahko s spremembo pripomorete k boljšemu počutju. Za sodelovanje uporabi kontaktni obrazec in povej zakaj naj izbere prav tebe.