Juventina / SPREHOD PO LEPOTNI ČASOVNICI

Najprej se v mislih prestavimo dobrih deset tisoč let v preteklost, v dobo najzgodnejših kultur. Naši predniki so lovci in nabiralci, ki rišejo prve umetnine po stenah svojih začasnih zatočišč – jam. V kiparjenju in ročnih spretnostih so še nekoliko okorni, umirajo v povprečju stari nekaj čez 30 let. Veliko otrok umre v zgodnjem otroštvu, zato so najlepše ženske tiste, ki lahko rodijo in podojijo veliko zdravih otrok, ki bodo nadaljevali družinski rod. Njihov obraz pri tem ni zelo pomemben. Bolj kot v obrazu, pričeski in vitkosti starodavni prebivalci iščejo in častijo lepoto ženske v polnih oblinah.

Naslednja postaja je od nas oddaljena 2000 let. Piše se leto 45 pred našim štetjem. Vroč suh puščavski zrak, pred palačo v mogočnem starem Egiptu dajejo senco košate palme, številne fontane pa vsaj malo ohladijo mimoidoče bogate sprehajalce. Stari Egipčani cenijo prefnjenost in eleganco ter znajo potrpeti za lepoto. Ne daleč od palače se nahaja hlev – v njem imajo kar 700 oslic, ki jih redijo z enim samim namenom – v njihovem mleku se vsak dan okopa kraljica Ptolemejskega kraljestva, Kleopatra. Čeprav je stara že več kot 25 let, je videti zelo mladostno. Boji se, da bi njena široko opevana lepota uvela, zato naredi vse, kar lahko, da bi izbojevala svojo bitko s časom. Verjame, še bolj pa upa, da ji bo napol čudodelno mleko zmehčalo in pobelilo kožo, ki si jo obilno maže tudi z olivnim oljem in parfumom, za katerega so ji recept izdelali dvorni alkimisti. Posebno masko si pripravi iz krokodiljega gnoja, ki mu doda nekaj oslovskega mleka, da je bolj mazljivo.

Pustimo Kleopatro za seboj in se premaknimo v antiko, čas starih Grkov in Rimljanov. Okoli nas so mestni vodovodi, javna kopališča ter cvetoča znanost in umetnost. Sodobna skrb za osebno higieno je bliže antičnim navadam kot na primer higienskemu standardu 17. stoletja; v starem Rimu so se ljudje skoraj dnevno okopali in obiskovali javna stranišča, francoski kralj Ludvik XIV. pa se je umival le enkrat mesečno ali pred večjimi cerkvenimi prazniki, potrebo večkrat opravil v kakšnem bolj mračnem kotu svoje palače, v vmesnem času pa zakrival smrad s hektolitri dragih parfumov.

Trend: zaobljen trebuh in bela, mlečna polt.

Medtem ko je kar nekaj antičnih navad in idealov blizu sodobnemu človeku, nam obisk srednjega veka pripravlja nemalo presenečenj. Za srednjeveško damo vsekakor ni primerno, da bi telovadila, saj mišičasto telo v očeh srednjeveških moških ni všečno, ženstveno, privlačno ali zaželeno. Če bi v srednjem veku izdajali ženske revije, na njihovih naslovnicah vsekakor ne bi pristale lepo zagorele manekenke s ploskim trebuščkom. Tu je nadvse popularen zaobljen trebuh. Bela, mlečna polt je ideal srednjeveškega obdobja in za to, da bi si jo pobelili, se nekateri celo pudrajo s strupenim in škodljivim apnom. Tudi trenda simpatičnih kratkih ženskih pričesk srednjeveška dama nikakor ne bi razumela: ženske v srednjem veku na kratko ostrižejo samo, če jih hočejo osramotiti ali kaznovati ali pa če se zavežejo čistosti in stopijo v samostan. Prsi v tej dobi nimajo pomembnega mesta, kakršnekoli operacije na njih Katoliška cerkev celo prepove. Dojenje ni popularno – če ste bogata srednjeveška aristokratinja, zagotovo najamete dojiljo, ki bo opravila to nečastno, a nujno potrebno delo.

Počasi smo prilezli do moderne dobe. Ravno smo odkrili Ameriko, veliko novega pa je zgodovina prinesla tudi na področju lepote. Renesansa je v marsičem obudila grške in rimske ideale človeškega telesa – zaobljeni trebuhi so bili zopet iz mode, v srednjem veku skrite prsi pa so ponovno postale popularen del ženskega telesa. Rdečelične baročne lepotice so imele poleg obilnih prsih obilno zadnjico, stegna in trebuh. Pri frizurah so bili cenjeni bogati kodri, likanja las takrat niso poznali; če bujnosti niso dosegli s kodranjem, so za večjo učinkovitost uporabljali lasulje. S korzeti so postopoma prišli v modo ozek pas in široki boki. Manekenke z začetka 20. stoletja niso prav v ničimer spominjale na manekenke, ki jih na modnih brveh srečujemo danes: bile so mnogo bolj zaobljene, njihovi obrazi so bili polni, lica zalita.

Pa lepotni standardi danes? Spreminjajoči. Karikirano bi lahko rekli, da so ob ponedeljkih v modi velike zadnjice in v torek grška preprostost. Srede so namenjene bujnim kodrom, ki jih do konca tedna že prehitijo trendi izklesanega telesa. Modni trendi, ki prevladujejo v določenem delu sveta so v drugem geografskem področju popolnoma drugačni ali pozabljeni. 

Trend, ki bi moral biti zasidran v naših mislih in voditi morebitne spremembe pa se vsekakor glasi – skladnost. 

Prispevek povzet po poglavju ANTIKVARIAT LEPOTE
avtorice Gaje Klarendić  – Supermarket lepote.

Z nadaljnjo uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov na tem spletnem mestu. Več informaciji

Nastavitve na tem spletnem mestu so nastavljene na "dovoli piškotke", da vam omogočimo najboljšo možno izkušnjo pri brskanju. V kolikor boste spletno mesto uporabljali brez spremembe nastavitev piškotkov, ali pa boste kliknili na gumb Sprejmi, se strinjate z uporabo piškotkov na spletnem mestu.

Zapri