Negovanje brazgotin po posegu

 

Vsak poseg na koži pušča za seboj brazgotine, ki niso odvisne le od dobre kirurške tehnike in šivalnega ali obvezilnega materiala, temveč tudi od lastnosti tkiva. Večinoma kirurške rane ne puščajo grdih brazgotin. Največkrat ostane le različno dolga črta, skrita v kožnih gubah ali pod oblačili. Nekateri ljudje pa so genetsko nagnjeni k tvorjenju grdih hipertrofičnih brazgotin (čezmerno brazgotinjenje) ali celo keloidov (nepravilno oblikovana trda kožna brazgotina, ki se boči nad kožo), ki jih ni mogoče popolnoma odpraviti z nobenim zdravljenjem. To genetsko predispozicijo lahko pri nekaterih ugotovimo že pred posegom, ko pregledamo stare brazgotine po poškodbah ali prejšnjih operacijah. Celjenje rane je kompleksen proces, na katerega poleg genetskih dejavnikov zaviralno vplivajo tudi:

  • nekatera bolezenska stanja (bolezni ožilja – ateroskleroza, sladkorna bolezen, stradanje, in bolezni, ki vplivajo na imunski sistem),
  • okužba rane,
  • kajenje (nikotin povzroča zoženje žil in s tem onemogoči preskrbo tkiv s kisikom,),
  • jemanje nekaterih zdravil (steroidi, protivnetna zdravila),
  • pomanjkanje vitaminov (A, C in E)

 

V začetku je brazgotina pordela in trša na otip.

Približno eno leto postopoma zori ter postaja svetlejša in mehkejša. Brazgotine se lahko kasneje tudi razširijo in so temneje obarvane od preostale kože. Pomembno je, da v prvih mesecih po operaciji bolnica brazgotin ne izpostavlja soncu. Zorenje brazgotine lahko delno pospešimo z vsakodnevno masažo z nevtralno mastno kremo v smeri rane, z uporabo elastičnih kompresijskih oblačil, silikonskega gela ali silikonskih ploščic. Z masažo brazgotin pa je treba počakati, dokler rane niso zaceljene. Za morebitno korekcijo motečih brazgotin se odločimo kasneje, 6–12 mesecev po operaciji.

 
Celjenje rane je kompleksen proces; da bi dosegli najboljše rezultate, sodelujemo z zavodom za nego brazgotin.
http://brazgotina.net