Estetska korekcija nosu (rinoplastika)

 

Nos ima na obrazu osrednji položaj in pomembno vpliva na njegovo privlačnost. Za »idealen« ženski nos je značilen raven hrbet, ki prehaja v nekoliko privzdignjen vršek. »Idealen« moški nos pa je v celoti raven. Različne prirojene ali pridobljene nepravilnosti nosu so lahko vzrok za slabšo samopodobo človeka, motnje samozavesti in težave pri vzpostavljanju socialnih stikov. Včasih je problematično samo eno področje nosu, na primer nosni vršek ali poudarjena grba. Pogosteje pa je nepravilnosti več. Večje nepravilne oblike nosu, kot sta zvita ali prelomljena os nosu in nepravilna oblika nosnega pretina, so pogosto posledica predhodne poškodbe. S tem je lahko povezana tudi vrsta funkcionalnih težav, kot so težave pri dihanju, smrčanje in simptomi, podobni alergiji. V takšnih primerih je poleg izboljšanja videza treba natančno analizirati tudi funkcionalno motnjo.

 

Postopek

Cilj večine sodobnih tehnik rinoplastike je preoblikovanje hrustančnega in kostnega dela nosu ter dodajanje hrustančnih presadkov. Rinoplastiko po pristopu v grobem delimo na dva tipa: odprto in zaprto. Zaprti pristop izvedemo skozi rez na notranji strani nosu. Pri odprtem pristopu je rez na bazi nosu. Takšen pristop omogoča kirurgu dvig kože od nosnega ogrodja ter zelo dobro preglednost nad spodaj ležečim hrustancem in drugimi nosnimi strukturami, ki jih popravi pod kontrolo očesa. Pri obeh tehnikah je cilj preoblikovati hrustančni in kostni del nosu. Izkušeni kirurgi so pogosto izurjeni v obeh, o njihovi uporabi pa se odločijo skupaj s pacientom glede na kompleksnost posega.

Operacija navadno poteka v splošni anesteziji in običajno traja od uro do tri ure. Nosna opornica se odstrani od sedemi do deseti dan po operaciji. Po operaciji sta vidni prehodna oteklina in podplutba, ki sta odvisni od kompleksnosti posega. Končen rezultat operacije pa lahko ocenimo šest mesecev po posegu.

 

Možni zapleti

Povezani so s slabim celjenjem, brazgotinjenjem, premajhno ali čezmerno korekcijo, premiki hrustančno-kostnih struktur in posledično spremenjeno obliko. Če jekoža debela je lahko sprememba oblike hrustančnega dela manj opazna, pri tanki koži pa so lahko vidne manjše izbokline hrustanca in neravnine.

Ob pravilnem načrtovanju, pametnih odločitvah in dobri tehnični izvedbi lahko pomembno izboljšamo videz nosu in tudi celotnega obraza.