Vpliv kajenja na okrevanje

 

Številne študije so jasno dokazale škodljive učinke kajenja. Kajenje škoduje tkivom in organom. Na splošno velja, da so kadilci v dvakrat večji nevarnosti, da jih doletijo srčno-žilne bolezni, kot nekadilci. Pri kadilkah je to tveganje približno štirikrat višje kot pri nekadilkah. Med najbolj škodljivimi snovmi v cigaretnem dimu so katran, nikotin in ogljikov monoksid. Nikotin povzroči sproščanje živčnih prenašalcev, vključno z dopaminom, ki so odgovorni za občutke zadovoljstva in posledični razvoj zasvojenosti. Prav tako nikotin stimulira simpatični živčni sistem, tako da se sprošča več adrenalina, ki stimulira telo, povzroči nenadno sproščanje glukoze v kri, dvig krvnega pritiska, srčnega utripa ter frekvence dihanja. Nikotin in ogljikov monoksid okvarjata žilje. Škodo, ki jo v srčnožilnem sistemu povzroča kajenje, lahko razdelimo v akutno in dolgoročno. Na rezultat operacije vplivajo zlasti takojšnji, neposredni (akutni) učinki kajenja.

 

Akutna škoda

Med kajenjem srce bije hitreje in arterijski tlak se poveča. To poveča zahteve po kisiku v srčni mišici. Hkrati se arterije zožijo, zato se posledično zmanjšata pretok krvi ter prenos kisika, hranilnih snovi in zdravil, ki so nujno potrebni za dobro celjenje ran. Kombinacija napetosti tkiv po šivanju in kajenja lahko privede do slabe prekrvljenosti, slabega celjenja in razprtja rane, kar lahko zahteva dodate kirurški poseg ali ima za posledico grde, razvlečene brazgotine. 

Najboljši rezultat kirurškega dela lahko dosežemo le z dobrim sodelovanjem s pacientom, ki je pripravljen začasno spremeniti življenjski slog in opustiti škodljive razvade. 

Kajenje zmanjša pretok krvi in prenos kisika