“Poročila sva se 25. maja. Poroka bi se naj pričela ob enih. Dobrih deset minut prej iščemo prevoz, ki bi nas moral čakati pri rdeči hiši. Najdemo tri napačne “rdeče hiše”. Zamujamo. Vkorakamo na napačno poroko. Zadržujejo nas še kitajski turisti, ki želijo slikati Laro. Izgubimo pričo in jo iščemo po ulicah Santorinija. Z nekaj zamude prispemo na čudovito teraso in končno svoji ljubezni rečem – DA.”
“Ostat ču slobodan, neču se vezati…važno je samo dobro se zezati!” Vendar ste ljubezen vseeno uradno potrdili na beli terasi otoka Santorini. Kako srbski roker v Ljubljani najde svojo boljšo polovico?
B: Ona je našla mene! Srečala sva se 25. decembra (približno 2 leti in pol nazaj) v Mariboru. Pred tem je na koncert v Kranj prinesla Lush kozmetiko: Voice of reason. In postala je moj glas razuma. Kmalu po tem sva šla na Dunaj in po izletu me je za tri dni povabila v Ljubljano. Trije dnevi so postali dober teden.
Spremembe, ki jih je Dubravka prinesla v vsakdan?
B: Postal sem Slovenec (smeh). Plezam na Rožnik, stalno se trudim z dietami in delam na sebi. Sortiram odpadke in pobiram iztrebke za Laro; psi v Srbiji živijo svobodno, serjejo kjer hočejo. Najina posvojena Lara je postala Evropejka hitreje od mene – pol ure pri veterinarju in približno 60 eur.
Nisam Bora, sad se Borut kličem!
Poročno zgodbo in fotografije sta objavila v zameno za hrano za zapuščene živali. Oba aktivno opozarjata na problematiko zapuščenih psov in mačk, popoldne pa se velikokrat s posvojeno psičko Laro odpravita na Rožnik. Kaj še počneta v prostem času?
B: Nisem še opazil, da ima moja žena prosti čas – ona cele dneve dela! Končno pride nedelja, ko si Slovenci oddahnete (kot znamo v Srbiji vsak dan) in takrat greva v kino. Če imava čas za počitnice, odpotujeva. Dvakrat sva že obiskala Maldive, Tanzanijo, Sejšele. Želela bi se vrniti na Mafia island (Tanzania).
D: …kamor ne smeš nositi sladkarij, Bora pa je v torbi pretihotapil bonbone. Zato sva se vsako noč prebujala v družbi nočnih obiskovalk, ki so bile “darila” vesele – podgan.
Portret izbranke se je znašel v vaši obširni zbirki tetovaž. Velikokrat se srečujemo s primeri, ko ljudje obžalujejo svojo permanentno umetnino; imate tudi vi kakšno, ki bi jo radi odstranili?
B: Absolutno ne!! Na levi roki imam tetovirano Dubi; njena fotografija je nastala med koncertom in narisal jo je mojster iz Pazove. Odličen umetnik, ki zdaj dela nekje v Evropi. Moje tetovaže simbolizirajo najpomembnejše stvari v življenju – znak Riblje Čorbe, srbski grb in na levi roki, blizu srca – portret Dubi.
Večkrat ste poudarili, da niste ljubitelj moderne tehnologije – Facebook, Twitter, Instagram prodirajo v zasebnost našega življenja – po drugi strani pa na določen način ohranjajo stike z oboževalci…
B: Za stik z oboževalci imamo nekoga, ki preko socialnih omrežij obvešča o aktualnih dogodkih, ki so pomembni za celotno skupino. Zakaj pa bi mogli vsi vedet kje sem? Zaradi žene sem kupil tole čudo – touch screen telefon, da se pogovarjava preko Skypa, kadar me ni.
Nekoč smo imeli plošče, kasete. Album pripravljamo 6 mesecev (nekatere 9 mesecev) – vadimo, v izvedbo damo vse svoje emocije, solze, lepe trenutke. In potem nekdo 40 let dela spravi v “malo govance”, veliko kot noht na mezincu (op.a. USB) – in temu pravite tehnološki napredek. To NI napredek, to je nazadovanje.
Danes ljudje pišejo pesmi in romane na računalnike, tablice… Sekunda in zmanjka elektrike – pa gredo vsi vaši romani.
Danes v glasbeni industriji veliko šteje zunanji videz – t.i. lepota. Je bilo včasih drugače? Zakaj so danes izvajalci in izvajalke izpostavljeni temu, da morajo biti prijetni za uho in oči?
B: Res je, videz je pomemben. Tudi na začetku naše kariere je bil pomemben videz – bili smo lepi, veliki (jaz sem bil večji in manj siv). Privlačili smo ženski del publike, ki na trgu odloča. Če meni žena reče: “Greva na Miligram!” moram z njo, čeprav ne vem kdo so. Tako smo tudi mi pridobili publiko, vendar smo jih privlačili tudi s kvalitetno glasbo. Ta popolna kombinacija je obveljala za zmagovalno – v glasbenih vodah smo že skoraj 40 let. Zdaj nismo več lepi in mladi, pripravljamo pa že dvajseti album. Lepota torej je pomembna; pomembnejše pa je sporočilo pesmi.
Kakšna je razlika, ko se sprehajate po ulicah Beograda in Ljubljane? Kako različni so prebivalci teh dveh prestolnic?
B: V Ljubljani je mirno in imate bistveno boljši zrak. Ljudje, ki se želijo fotografirati, me ustavijo in se najprej pol ure opravičujejo, ker motijo. Prebivalci Ljubljane ste kulturni; zelo kulturni. Po približno dvajsetih dneh imam dovolj in se malo odpravim v Beograd – tam so ljudje direktni, pristopijo do tebe in klepetajo, sprašujejo – tam vlada določen lifestyle. Jaz pa sem opustil alkohol, s tobakom se borim kot lev (zaenkrat zmagujem). Po poroki ostajava v Ljubljani, ki je manjša in bolj obvladljiva.
D: Ja, lahko si kupiš kolo in pelješ po opravkih – v Ljubljani to gre.
B: Ali raje motor!
Imate izpit?
Ne, nikoli ga nisem delal, vozil pa sem. Ampak samo, kadar sem pil in se bil hraber. Dubi ima izpit, vendar ne vozi. In takole se dopolnjujeva (smeh)!
Kaj manjka današnjemu človeštvu?
B: Emocije! Preveč smo dehumanizirani. Postajamo nadzorovani roboti – predlagam poletno branje – Živalska farma (George Orwell).
Po nekaterih podatkih bi naj kar 60% ljudi prepevalo med tuširanjem! Tudi vidva spadata v to kategorijo?
B: Ne, jaz med tuširanjem ne pojem. Stene so precej tanke in ne želim vzemirjati sosedov.
D: Da, prepevam kaj od Miladina Šobića.
Imata sedem dni neomejeno časa – kje in kako preživita teden?
B: Najprej bi bila tri dni v Afriki…
D: …in potem še štiri dni v Afriki.
Koncert skupine, ki bo vedno ostal v spominu?
B: Queen v Zagrebu
D: Definitivno koncert Riblje Čorbe v Mariboru (25.12.2013).
Kaj vaju najbolj privlači drug na drugemu?
B: Njen način hoje. Prepoznal bi ga med tisočimi ženskami.
D: Jaz ti povem na samem; saj veš – ego še prehitro zraste (smeh).
Kaj je v življenju tisto, kar vas osrečuje – omogoča, da ste zadovoljni?
B: Zakaj ne bi bil? Poročil sem se z lepo, mlado žensko. Za srečo res ne potrebuješ veliko. Imava se lepo, živiva v patriarhatu…
D: … kdaj pa se počutiš, da živiva v patriarhatu?
B: No, kadar pomivam posodo sigurno ne…
Hvala za družbo ob skodelici kave! Tudi vidva jutro začneta s kavo – kakšna vama nariše nasmeh na obraz?
B+D: Nescaffe z mlekom in malo sladkorja.