Azteki so verjeli, da je za sončni vzhod in zahod potrebno poskrbeti z žrtvovanjem ljudi – prelita kri je soncu dala moč, da potuje čez nebo. Hrame v čast soncu in sončnim bogovom so gradili tudi Maji in Inki. Grški Ikar je podcenjeval moč sonca, letel previsoko in žalostno končal v morju. Tudi danes pocenjujemo moč največje zvezde, brez katere naše življenje v hipu obstane?
Čeprav je sonce glavni vir življenja na zemlji, je v povezavi s kožo tudi vir številnih težav. Nekateri zagovarjajo porjavelo polt, ker naj bi zagorel videz veljal za privlačnejšega, vendar pretirano izpostavljanje soncu kratkoročno povzroča rdečino ali opekline, dolgoročno pa prezgodnje staranje kože ali celo kožnega roka. Kar 90 odstotkov starostnih sprememb na koži je posledica izpostavljenosti soncu.
UV-sevanje prodre v mnoge materiale in se odbija. Zato počivanje v senci vedno ne predstavlja zaščite. Zmotno je mišljenje, da nas oblačno vreme popolnoma ščiti pred UV žarki. Oblaki sicer filtrirajo UV-žarke, vendar je to odvisno od vrste in debeline oblaka. Nebo, ki je videti sivo in oblačno, lahko zmanjša UV-sevanje za 20%. Torej je na oblačen dan manj možnosti, da nas sonce opeče – možnost pa vsekakor obstaja.
95% UV-sevanja, ki doseže zemeljsko površje, predstavljajo UV-žarki A, preostanek pa UV-žarki B.
UVA prodirajo v globlje plasti kože (usnjico), kjer povzročajo zlasti poškodbe in posledične starostne spremembe kože (fotostaranje). Prav tako spodbujajo hitro porjavitev in povzročajo poškodbe keratinocitov v povrhnjici ter s tem prispevajo k nastanku kožnega raka.
UVB prodirajo v povrhnje plasti kože (povrhnjico), kjer spodbujajo nastanek melanina in vitamina D. Ti žarki imajo po raziskavah ključno vlogo pri razvoju kožnega raka, prav tako prispevajo k sončnim opeklinam, porjavitvi in hitrejšemu staranju kože. Ne prodirajo skozi steklo, sevanje pa je močnejše na višjih nadmorskih višinah in ob/na površinah, ki močno odbijajo sončne žarke (sneg, morje).
Je sonce škodljivo? Ne, direktna izpostavljenost soncu pa zelo.
Trendi obarvanja kože so se (kot vsi ostali lepotni trendi) skozi čas spreminjali. Trendi se prav tako razlikujejo od geografskega področja. V določenih predelih Afrike še vedno ne sprejemajo novorojencev, ki se rodijo z albinizmom, saj veljajo za uročene. Ponekod v Aziji je temno obarvana koža oddajala jasen signal, da se oseba preživlja s fizičnim delom na polju – tako je barva predstavljala tudi statusni simbol. V Aziji še danes bolje služijo proizvajalci kozmetičnih izdelkov za beljenje kože; medtem ko v Evropi bolj posegamo po samoporjavitvenih kremah.
Zakaj pa koža sploh porjavi? Gre pravzaprav za obrambno reakcijo na preveč sonca. Porjavitev kože temelji na sintezi melanina (pigmenta) v celicah povrhnjice. Pigment absorbira radiacijo in zaščiti celice pred poškodbo. Veliko ljudi ne potemni že po enem dnevu izpostavitve soncu, saj je pri njih za proizvodnjo melanina potrebnega več časa.
Torej – je sonce škodljivo?
Veliko lažje se je prebuditi v sončno jutro. Ljudje smo bolj srečni, kadar sije sonce, za kar obstaja dober razlog. Sončna svetloba je nujna za tvorbo vitamina D, ki vpliva na mnoge vidike našega fizičnega zdravja. Kadar naše fizično zdravje ni takšno, kot bi moralo biti, se lahko hitro poslabša tudi naše razpoloženje.
Sonce ima pozitivne učinke in življenje brez njega ne bi obstajalo. Vendar dolgotrajna izpostavljenost direktnemu soncu ne prinaša nič dobrega.
Pamet v roke – klobuk na glavo in s sončno kremo na plažo.
In če zaključim s preprostim nasvetom babice: “Kadar je naša senca krajša od telesa, poišči senco!”