OTROCI. SMEH IN JOK. NAŠE VESELJE, NAŠ PONOS, NAŠI STRAHOVI, NAŠE RAZOČARANJE, NAŠE OGLEDALO. OTROCI NISO POMANJŠANI ODRASLI BREZ IZKUŠENJ. OTROCI SO SVOJE OSEBNOSTI, Z LASTNIMI ŽELJAMI, CILJI IN ZAHTEVAMI.
V modernem svetu tudi otroci postajajo ujetniki idealov sodobnega sveta, omejujejo jih preštevilna pravila in priporočila, izpostavljeni so stalnim psihofizičnim obremenitvam. Otroci so kot sočna zrela limona, iz katere vsakdo želi iztisniti kapljico soka zase. Šolski sistem grobo in neposredno, dan za dnem stiska in pritiska, influencerji, blogerji in vlogerji, modni oblikovalci, prodajalci igrač in sladkarij na mehko vztrajno zahtevajo del mlade substance. V vrsti stojijo tudi mamice in očki, dedki in babice, sestrice in bratci, vrstniki, vsi s svojimi željami in pričakovanji. Zato se otroci pogosto počutijo kot ožete limone, telesno in duševno preobremenjeni in izčrpani, ki jih nazadnje grajamo še zaradi zunanje podobe, umazanih rok, skuštranih las, raztrganih hlač.
Danes obravnavamo otroke milenijske generacije, generacijo alfa. Generacijo, ki se je rodila po uporabi pametnih telefonov in si življenja brez tehnološko naprednih naprav sploh ne predstavlja. Njihov svet je drugačen. Po eni strani poenostavljen s hitrim dostopom do pomembnih informacij, po drugi strani nadzorovan in brezoseben. Sodobni otroci so prikrajšani za prave naravne okuse, pestrost interakcij z realnim svetom, manj se gibajo, izumirajo posamezne ročne spretnosti, prikrajšani so za pestrost živalskega in rastlinskega sveta in živijo v spremenjenih klimatskih razmerah.
Danes pametne naprave prevzemajo tudi vlogo zdravnikov in že omogočajo osnovni nadzor zdravega načina življenja ter spremljanje zdravstvenega stanja. Zato bodo nekatere bolezni hitreje odkrite, obiski pri zdravniku morda manj pogosti, nasveti hitreje dostopni in komunikacija drugačna. Po drugi strani bodo morali zdravniki prevzeti vlogo regulatorja, ki bo povedal, katere informacije so pravilne, katere lažne in katere imajo zgolj komercialni namen.
Skratka, ne glede na to, kateri generaciji bo pripadal zdravnik, bo njegova naloga, da poleg prepoznavanja in zdravljenja bolezni pozna tudi način razmišljanja tehnološko naprednih generacij in njihovih staršev, kajti vihar v glavi milenijca se razlikuje od viharja generacije Y, Z ali alfa.
A tudi v sodobnem svetu obstaja le ena, najpomembnejša, najžlahtnejša dobrina. Zdravje. Zdravje ni samoumevna dobrina. Za zdravje je treba delati. Zdrav način življenja, zdravo prehranjevanje, športno-rekreativna aktivnost, sproščanje, dobri medsebojnimi odnosi so predpogoj za srečo posameznika, srečno družino in uspešno družbo. Nasmejani in veseli otroci so eden od osnovnih gradnikov sreče. Sreče otrok in sreče staršev.
Otroške bolezni skozi desetletja ostajajo enake, podobni so tudi diagnostični postopki in načini zdravljenja. Kljub temu pa skrb za zdravje otrok ostaja nadvse kreativno poslanstvo, polno izzivov.
V Juventini baby se zavedamo svojega poslanstva in imamo jasno zastavljene cilje. Naš cilj so otroci zdravega telesa in zdravega duha kot unikati narave, ki se nas bodo spominjali po iskrenosti in dobronamernosti ne glede na vsebino trenutka.
Mladi starši imajo pri prvorojencih težko nalogo in številne izzive, saj jim manjka izkušenj in so ujeti med tisoče nasvetov, kako uspeti s svojimi otroci. Kako jih pravilno hraniti, cepiti, negovati kožo, menjati plenice, vzgajati, učiti branja in pisanja ter drugih veščin. Mladi starši so navadno prekomerno zaskrbljeni, dvomljivi in iščejo zgolj popolnost, jasne in natančne odgovore, ki jih pogosto ni. Vedno znova želijo takojšnje odgovore na vprašanje: »Kaj je prav in kaj narobe?« Žal pogosto pravilnost odločitev pokaže čas in ne samozvani strokovnjaki, ki imajo pogosto v knjigah vse prav in doma vse narobe.
Mladi starši bi morali bolj pogosto ravnati po intuiciji in nasvetih svojih babic, biti strpni in tolerantni, racionalni. Predvsem pa se morajo zavedati, da jih otroci opazujejo, še bolj natančno kot se jim zdi, in da so ogledalo odnosov in navad družine, iz katere prihajajo.
Najstniki…
Živimo v čudnem svetu. V svetu izgubljenih okusov, ko je paradižnik postal vodna krogla v rdeči lupini, v svetu, kjer različna točkovanja in decimalke odločajo in omejuje svobodne odločitve. Živimo v svetu, kjer le navidez lahko prostovoljno izbiramo vse in povsod, v resnici pa imamo mnogo manj izbire kot v času žgancev, kisle repe, matevža in domače klobase…
Včasih si mislimo ali želimo, da je svet v očeh staršev enak svetu v očeh otrok, a izkušeni vemo, da živimo v dveh različnih svetovih, kjer za sobivanje potrebujemo čarobno besedo prilagajanje. Za strpno sobivanje se morajo prilagajati starši in otroci. Svet staršev in otrok je presečna in ne združena množica. In kje je meja, ko naše ni več naše?
V hitrem tempu življenja pogosto pozabimo, da otroci niso več “naši”, temveč postajajo samostojne osebnosti z lastnimi željami in hrepenenjem, lastnim jazom. To se v njihovih glavah zgodi že mnogo pred finančno neodvisnostjo.
Najstniki, prežeti s hormoni v svetu odraščanja, kot feniksi padajo in se dvigujejo, porivajo Sizifovo skalo in boemsko ure in ure sanjajo v svoji sobi in svojem svetu. V tem obdobju se otroci pogosto oddaljijo od naših idealov, zato jih želimo na silo preoblikovati po svojih kalupih. Ob tem pozabimo, da smo sami imeli enaka obdobja, da smo sami hodili po istih poteh in stranpoteh, z veliko manj motilci in mnogo nižjimi cilji kot jih zahteva sodobna družba. Pokoriti, zlomiti ali na silo preoblikovati otroka po svoji meri ubija kreativnost, razvoj in drugačnost. Starši in učitelji od otrok ne smemo pričakovati več, kot smo pripravljeni zahtevati od sebe.
Toda v tem kaotičnem svetu, svetu hitrih sprememb in različnih idealov so potrebni tudi nasveti. Nasveti, ki niso komercialno obarvani, pač pa iskreni nasveti na osnovi strokovnega znanja in izkušenj. Zdravniki smo strokovnjaki in starši, preprosti ljudje v tem istem kaotičnem svetu. Zdravniki smo tudi pacienti s prehladom, pljučnico, glavobolom, zato lahko s polno empatije skrbimo za svoje in tuje otroke, bolne zdravimo, zdrave spodbujamo na pravi poti ali jih usmerjamo na pravo pot, pot do veselja in smeha. Zato dobrodošli v Juventina baby.