Juventina Baby

Če ste si mleko že poskusili iztisniti in ga ni bilo veliko, to še ne pomeni, da ga nimate dovolj. Občutek ob črpanju in ročnem iztiskanju se razlikuje od občutka, ko vaš dojenček sesa, zato je za iztiskanje mleka potrebna vaja. Za večjo sproščenost in boljšo učinkovitost lahko poskusite z različnimi metodami, kot so ročno iztiskanje, ročna črpalka in električna/dvojna črpalka. Če želite spodbujati tvorbo mleka si lahko pred izčrpavanjem na prsi položite tople obkladke, poskrbite za sproščujočo glasbo in nežno masirate prsi.

Za zagotavljanje varnosti dojenčkove hrane tudi, ko ne morete dojiti, poskrbite za ustrezno shranjevanje mleka od iztiskanja vse do uporabe. Pred iztiskanjem si umijte roke in očistite vse pripomočke, ki jih pri tem uporabljate, da preprečite morebitne bakterijske okužbe. Iztisnjeno mleko shranite v manjše posodice (60 – 120 ml), tako da ga bo dovolj za posamezen obrok. Na posodice tudi napišite datum in čas iztiskanja, da boste vedeli do kdaj ga lahko še uporabite. Iztisnjeno mleko je pri sobni temperaturi v zaprti posodi varno do 6 ur, v hladilniku  (4 C) ga lahko shranimo za 3-5 dni, v zamrzovalniku (-18C) pa do 3 mesece. Ko zamrznjeno mleko odmrznete, ga lahko hranite v hladilniku še 24 ur, nikakor pa ga ne smete ponovno zamrzniti.

Shranjeno iztisnjeno mleko je treba preden ga dojenček zaužije ustrezno segreti. Najboljša temperatura mleka, s katerim hranite dojenčka, je 37° C. Toploto preverite s kapljico mleka na zapestju, kjer si merite srčni utrip. Iztisnjenega mleka ne smete segreti na temperaturo nad 40°C, saj se v tem primeru uničijo hranilne snovi, ki so v njem.

Najboljši način za pogrevanje mleka je, da stekleničko postavite pod vročo tekočo vodo oziroma jo za nekaj časa postavite v posodo z vročo vodo. Uporabite pa lahko tudi posebno grelno napravo, ki je namenjena segrevanju stekleničk. Ko je steklenička segreta, jo pretresite ter tako izenačite temperaturo celotne vsebine in obenem premešate maščobo, ki se v shranjenem mleku loči od preostale tekočine.

Materinega mleka ni priporočeno pogrevati v mikrovalovni pečici, saj lahko mikrovalovi uničijo nekatere njegove koristne lastnosti in hranilne snovi. Prav tako ga ne smete preveč segreti ali prekuhati. Najlažje boste temperaturo mleka nadzirali s segrevanjem mleka na pari ali v vroči kopeli in sprotnim preverjanjem temperature na zapestju.

Ko stekleničko z mlekom postavite v vročo vodo, je običajno treba počakati približno 15 minut, da se njena vsebina segreje na primerno temperaturo za dojenčkov obrok. Temperaturo mleka sproti preverjajte na zapestju. Obenem vsebino stekleničke večkrat med segrevanjem pretresite, da se enakomerno segreje in se obenem vse maščobe ponovno premešajo s preostalo tekočino.

Najboljši čas za uvajanje dopolnilne (mešane) prehrane dojenčka k dojenju je po dopolnjenem 4 mesecu. Pred tem časom se uvajanje mešane hrane absolutno odvsvetuje, ker dojenčkova prebavila še niso dovolj dozorela. Raziskave so pokazale, da ni smiselno preveč odlašati in da je potrebno z uvajanjem začeti pred 6 mesecem otrokove starosti. Materino mleko ne zagotavlja več optimalnega pokritja povečanih potreb pomakro in mikro hranilih (železo, cink).

Na začetku uvajanja goste hrane moramo biti starši predvsem potrpežljivi in vztrajni. V tem času predstavlja mešana gosta hrana novo izkušnjo, raziskovanje in ne predstavlja še glavnega vira hrane. Pomembno je, da se otrok navadi na drugačne okuse, gostoto in teksturo hrane. Tradicionalno v našem okolju začnemo uvajati najprej zelenjavno-krompirjeve-mesne kaše. Sadne in žitne kaše uvedemo nekoliko kasneje, ker imajo otroci rajše sladek okus in se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da bo otrok odklanjal zelenjavo. Živila uvajamo v preskedku 1 tedna, da se otrok lažje navadi in sprejme nov okus. Obenem tako tudi opazimo, če ima otrok po določenem živilu težave 

Na začetku bo pojedel manj kot eno žličko hrane, nekateri dve do tri, spet tretji več. Vse je prav. Hrana naj bo sobne temperature, lahko pa je tudi malo toplejša

Od 10. meseca starosti (če ima izraščene zobke) lahko otroku poleg tekoče in pasirane hrane ponudimo tudi trdo hrano. Meso, ribe, zelenjavo in sadje ne pasiramo več, temveč ju narežemo na drobne koščke.

S katerimi kašicami naj začnem pri uvajanju goste hrane?

Pri uvajanju začnemo z nizkoalergogenimi živili: zelenjavo (bučke, korenje, krompir, cvetača, koleraba), rižem, koruznimi kosmiči, mesom (perutnina, teletina,žrebiček, zajčje meso). Nato pa še sadje (jabolko, banana, hruška). Za prvo dojenčkovo jed  lahko  zaradi blagega nevtralnega okusa pripravimo riževo kašico,ki jo lahko zmešamo skupaj z materinim mlekom. Ko se bo otrok privadil hranjenja po žlički, lahko nadaljujemo po tednu dni s kašico iz pretlačenega korena ali bučke, ki jo pripravimo kot samostojni zelenjavni pire, ali pa jo dodamo materinemu mleku z rižem. V tedenskih razmikih postopno uvedemo nova živila. Žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves) je najbolje uvesti v času, ko je otrok pretežno dojen ali hranjen z izčrpanim maminim mlekom, torej med 4 in 6 mesecem. Na ta način zmanjšamo možnost za  razvoj celiakije (preobčutljivosti na gluten) pri otroku.

Potrpežljivost in vztrajnost mora biti naše glavno vodilo pri uvajanju prehrane. Po raziskavah je znano, da moramo otroku nov okus ponuditi 7-11 krat in ne smemo obupati, ko otrok poškropi s kašo nas in sebe. Ko boste otroku ponudili prvo žličko hrane, še ne boste natančno vedeli, kaj meni o novem okusu. Pri prvem poskusu večina otrok na začetku stisne usta, pri čemer jim ni prav nič pomembno, kakšnega okusa je to, kar so dobili. Zato nadaljujte šele, ko otrok spet odpre usta. Vedite, da otrok v času uvajanja hrane pretežni del hranil še vedno prejme z maminim ali adaptiranim mlekom. Veliko staršev obupa po treh poskusih zavračanja hrane, vendar pa se vam bo vztrajnost izplačala.

Najbolje je uporabljati svežo sezonsko zelenjavo in sadje, seveda pa lahko uporabimo tudi zamrznjeno zelenjavo. Zelenjavo ponavadi kuhamo v vodi ali na pari. Pri kuhanju ne uporabljamo soli ali začimb. Ko je hrana kuhana jo do mehkega zmešamo ali pretlačimo v gosto kašo.Otrok za razvoj in rast potrebuje kvalitetne maščobe, zato je priporčljivo zelenjavno-žitnim in mesnim kašicam dodati rastlinsko olje (repično,oljčno, koruzno). Na obrok pripravljene kašice (150-200ml) dodamo žličko olja.

Pri navajanju otroka na gosto hrano je v prvi vrsti pomembno, da pametno izberete sestavine, s katerimi boste začeli. Za prve obroke izberite take okuse, ki niso premočni ali preveč nenavadni. Od zelenjave izberite recimo korenček, bučko ali krompir, medtem ko se pri sadju odločite jabolko ali banano. Citrusi bodo za začetek verjetno preveč kisli, prav tako pa ni priporočljivo hrane pripravljati s kravjim mlekom vsaj do šestega meseca starosti.

Kašice lahko pripravite v kuhinjskem mešalniku ali kar z vilicami. Konsistenca, ki jo želite doseči, je vsekakor gosta in kompaktna ne pa tekoča. Trše sadje in zelenjavo pred tem skuhajte na pari. Izogibajte se dodajanju sladkorja ali soli ter začimb močnejšega okusa. Če želite kašo nekoliko posladkati, dodajte žličko jabolčne ali hruškove kaše. Zelenjavnim jedem pa lahko za okus dodate rastlinsko olje.

Poleg samega okusa moramo pri hrani za dojenčke poskrbeti, da bo vključevala vse potrebne hranilne snovi. Nekaj splošnih napotkov glede uvajanja živil

– Kruh: po 10. mesecu 

– Kravje mleko: samostojni napitek po 1. letu starosti, majhne količine že prej(priprava žitne kašice, pire krompirja)

– Gluten ( pšenica, pšenični zdrob, rž, ječmen, oves, ovseni kosmiči, pira, biožitarice za dojenčke, testenine): po 4.mesecu, hkrtai z dojenjem

– Jajca (rumenjak in beljak) po 6. mesecu

– Sladkor, sol: po 1. letu

– Med: po 1. letu

– Ribe: lahko po 6. mesecu, čim bolj sveže, mlade ribe (npr. skuša, slanik, sardele, losos)

– Morski sadeži: po 1. letu starosti

Prehrana otrok mora biti uravnotežena, vključevati mora veliko zelenjave, sadja, žit.

Pri pripravi hrane za dojenčka, predvsem ko ga šele navajamo na gosto hrano, se je priporočljivo izogibati nekaterim sestavinam. Zaradi svoje trde konsistence se izogibajte oreškom in semenom ter hrani, ki je bogata z vlakninami. Predvsem v začetnem obdobju bo ta hrana hitro povzročila zaprtost pri dojenčku, ki ni še navajen na prebavljanje tovrstnih snovi. Izogibajte se tudi surovim ali delno kuhanim jajcem, slani ali dodatno sladkani hrani, gaziranim pijačam ter hrani, ki je namenjena odraslim ljudem (omake, kava …).

Ni malo staršev, ki pri uvajanju uvajanju goste hrane naletijo na problem, da otrok noče jesti. Vsaj zdi se jim tako. V resnici otrok lepo napreduje, pridobiva težo in raste. Spomnite se na sebe, da vaš apetit ni konstanten ter da ne pojeste vedno enake količine hrane.Lahko se zgodi,da otrok preprosto noče odpreti ust in pojesti pripravljene kašice. Tukaj pride na dan vaša domišljija: igrajte se, da je žlička letalo, pripovedujte zraven zgodbe ali hrano okrasite na otroku zabaven način ter ga s tem pripravite na to, da bo zaužil pripravljeno hrano. Enotnega recepta ni. Načinov, kako otroka pripraviti do tega, da bo jedel, je vsaj toliko, kolikor je otrok. Predvsem pa se bo tu izkazala potrpežljivost. Otroška trma, povezana z njihovo prikupnostjo, bo pri starših pogosto dosegla popuščanje v bitki pri mizi. 

Ko otroka enkrat prepričate, da se novo hrano izplača poskusiti, bodite inovativni. Ponudite mu sadje in zelenjavo, vendar prikrito. Če malček enostavno ne prenese »zelenjavnega okusa«, ga izboljšajte z naribanim sirom ali zabelo iz masla in krušnih drobtin. Če se kremži ob pogledu na sadje, mu ga zmešajte z mlekom ali jogurtom ter ponudite kot zabaven otroški koktejl.

Obstaja pa tudi možnost, da otrok noče jesti, ker preprosto ni lačen. Otroci imajo veliko boljši občutek za lakoto kot odrasli ljudje. Otroški želodec je velik le kot majhna pest, starši pa pogosto precenijo, koliko hrane otrok potrebuje.

Spremembe v načinu prehrane povzročijo spremembo v odvajanju blata. Ponavadi se s prehodom na gosto hrano vzpostavi odvajanje blata vsak dan.Pri nekaterih otrocih lahko pride do prehodnih težav z zaprtjem. Največkrat je vzrok premalo zaužite tekočine in balastnih snovi.Lahko se poslužite nekaj enostavnih pristopov:

– Dojenčka spodbudite k miganju. Z nekaj gibalnimi vajami bo tudi prebavni trakt pospešil svoje delo.

– Masirajte ga po trebuščku in stimulirajte peristaltiko

– Poskrbite,da bo otrok zaužil dovolj tekočine (prekuhana ohlajena voda med obroki)

– Ponudite čim več sadja in zelenjave (NE banane,NE  korenje)

– Ponudite sladkan čaj ali sok namočenih suhih sliv, 

V primeru, da težave vtrajajo se priporočajo sredstva za mehčanje blata, ki ne povzročajo odvisnosti črevesja. Pomembno je, da odvajanje blata otroku ne povzroča bolečin ali neprijetnih krčev. Odsvetujemo pa draženje ritke s termometrom.